Hoi An

... v 16. in 17. stoletju pomembno mednardono pristanisce. Danes je glavna dejanost turizem. ljudje tukaj se predvsem ukvarjajo s krojasko manufakturo. Vecina turistov si da izdelati oblacila po meri, najbolj popularen materijal je seveda svila. Zato ne cudi, da je vsako drugo podjetje tako. Staro mesto je pod UNESCO-vo zascito.
V tem simpaticnem mestu sva prezivela dva dni. Sprehajala sva se med trgovinami, kupila nekaj spomnikov in si ogledala 40 km oddaljen tempelj My Son. Vodic ga je primerjal z Angkor Wat-om. Lahko vam poveva, da je razlika res velika, saj je My Son veliko manjsi!!
Jutri zjutraj se bova odpravila proti Hue-u (6ur), tam prezivela popoldne, zvecer pa naprej proti Hanoju (13ur).

Nha Trang

Medtem, ko sva prvo popoldne v prijetnem obalnem mestecu prezivela na cudoviti pesceni plazi ob zelo mocnih koktejlih, sva se naslednji dan odpravila na izlet z ladjo po okoliskih otokih. Dan se ni zacel ravno obetavno, oblacno vreme, aroganten voznik kombija, zdolgocaseni potniki, “guzva” na ladji…Kmalu za tem, ko smo zapustili marino so se prizgali zvocniki (na ful), mikrofon je v roke prijel nas animator na ladji, Funnky Monkey in posijalo je tudi sonce. Na prvem otoku, kjer smo se ustavili, smo si ogledali akvarijum, ki prikazuje morsko zivljenje v koralnih grebenih okoli otokov. Tudi morskih psov ni manjkalo, ampak k sreci so te vegeterjanci. Iz akvarijuma pa smo zapluli direktno na korelne grebene, kjer smo si stvar lahko ogledali tudi v zivo. Midva ne. Nisva si uspela priboriti primerne opreme za snorklat. Drugi so nama zatrdili, da nisva prav nic zamudila, saj je bila vsa oprema zanic. Sledilo je kosilo. Pripravili so nam pravo pojedino. Tudi najbolj izbircni so najsli nekaj zase. Ko smo si do dobra napolnili svoje trebuscke, si nismo mogli privosciti pocitka, sledil je nastop najbolj priznanega boy banda iz Vietnama. Funnkey Monkey in njegov kuharski orklester so res “razturali”, ceprav so bobnali kar na lonce v katerih so nam skuhali kosilo. V ta zur smo bili vkljuceni tudi mi, saj so sledile karaoke, se sreca, da niso znali nobene slovenske, da nama ni bilo potrebno peti. Bilo je res zabavno. Zura se ni bilo kmalu konec, saj je sledil Happy Hour - koktejl bar, free drink, free sea, free sun…. V tej uri je bila beseda NO prepovedana. Vsak, ki jo je izgovoril je moral “zeksati” svoj kozarcek. Zmagovalec je bil kolega Kolumbijec. Trebusne misice niso pocivale. V marino smo se vrnili okoli 16h rahlo opiti, nasmejani in ozgani od sonca. Zvecer sva se s spalnim avtobusom odpravila v Hoi An.

Dalat

Gooooooooood moooooorning Vietnaaaaam!

Dalat-mesto vecne pomladi, celo leto prijetnih 26 stopinj. Ko sva v petek, okoli 12h, prispela v Dalat, sva najprej morala pocakati dve uri, da je prenehalo dezevati, nato sva se sprehodila do centra mesta in si privocila pozno kosilo. V mestu najdemo veliko urenih parkov in krozisc. Zvecer, ko sva se vracala proti hotelu, sva naletela na predstavnika "easy rider-jev" in se zmenila za izlet okoli Dalata na motorjih.

Ob 8:30 sta naju pricakala najina "riderja" pred hotelom in odpravili smo se cez drn in strn :) Obiskali smo: pagodo, farmo cvetlic, tovarno svile, proizvajalca rizevega vina, plantaze kave in riza, Slonov slap. Vmes pa smo se ustavili tudi na kosilu, bogu za hrbtom :). Lahko poveva, da so "easy rider-ji" res na izi. V Dalatu je bilo prav super, saj nisva skoraj nic svicala, oblekla sva si celo dolge rokave. Za informacijo - domacini se sprehajajo v puhovkah :)

Danes pa sva celi dan uzivala na plazi Nha Trang.

Mui Ne

"A mislis, da bova dobila prenocisce ob tej uri? Pa sem ti rekla, da rezervirejva preko agencije nek hotel", sem poslusal celih 4 ure od HCMC do Mui Nea. No, avtobus naju je ob 02.00 zjutraj odlozil direktno pred hotelom, ravno pravsnjim za naju, pa se enkrat cenejsi kakor, ce bi rezervirala preko agencije.

Po zajtrku sva se odpravila na plazo, ki slovi po idealnih pogojih za kite surfing. In res je bilo tako. Ce nebi imela popoldne rezerviranega izleta, bi se tudi midva poizkusila nauciti surfat, tako pa sva lezala na plazi, pila sok in obcudovala mojstre, se vec pa je bilo amaterjev.
Po drugi uri naju je pobral dzip in odpeljala sva se proti belim in rdecim sipinam (Sand Dunes). Vmes smo se ustavili na Fairy Stream, to je majhna reka, ki se prebija skozi bambusov gozd, njena struga pa spominja na Grand Canyon v malem, nato pa si ogledali ribisko vasico. Izlet smo zaklucili na rdecih sipinah, kjer sva cakala na soncni zahod, a ga na zalost zaradi oblacnega neba, nisva docakala.
Glede na to, da je poleg naju v avli hotela parkiranih kar nekaj motorjev in sva ze rahlo zadeta od bencina, bova za danes zakljucila!!

Sprehod po Ho Chi Minh city-u

V sredo, 22.4. zjutraj sva se z zemljevidom v roki odpravila na potepanje po mestu. Najin glavni cilj je bil War Remnants Museum, kjer so predstavljene grozote 17 let trajajoce vietnamske vojne (zanima naju, kako se v tem muzeju pocutijo Americani). Takoj, ko sva se prebila do glavne ulice, nama je postalo jasno, da naju je tu odlozil avtobus iz Phnom Phena, le 5 min hoje do najinega hotela. Naju pa je v hotel dostavil arogantni taksit po 15 min voznji, za katero sva placala 5USD. Po njegovem menjalnem tecajo bi bilo kmalu 15USD. "Nateg".
Ustavila sva se tudi na centralnem marketu, se osvezila z ledenim jogurtom, na koncu pa sva si privoscila se vecerjo.
Dan je minil kot bi mignil.
Po vecerji sva se odpeljala do Mui Nea. Najina prva plaza.

Ho Chi Minh City...delta reke Mekong

Danes prezivljava najin drugi dan v Ho Chi Minh city-ju, gospodarski zibeljki Vietnama. Mesto ima vec kot 6 mio prebivalcev, od katerih se jih 3 mio okoli podi na motorjih, vseh vrst in oblik. Punce imajo se posebej rade roza skuterje z metulji in ujemajocimi se celadami.
Takole pa je potekal najih danasnji dan;
zjutraj smo se s kombijem odpeljali na delto reke Mekong, ki je 2 uri voznje oddaljena od mesta. Tam smo se vkrcali na ladjo. Ta nas je popeljala med otocki, na katerih smo si ogledali izdelavo kokosovih bonbonov, pili bananino zganje, pokusali razne tradicionalne zelene caje, jedli sadje, se slikali s kaco (midva ne) na koncu pa se popeljali se s kanuji med ozjimi kanali reke. Vmes nas je ujela tudi prava tropska nevihta in nas do dobra namocila, vendar cez 20 min je ze posijalo sonce in kmalu smo se posusili.
Vecere v HCMC prezivljava na ulicah imenovanih "bekpekrski raj" , polne ljudi, dobrih restavracij in vseh vrst trgovin.

Phnom Penh

Vstajanje ob pol devetih, kjub jutranji uri noro vroce. Usedeva se v tuktuk in se odpraviva na ogled znamenisti Phnom Penha. Najprej Royal Palace in Silver pagoda. To je palaca v kateri domuje kralj. Delj posestva je odprt za turiste. Glavna znamenistost pa je Srebrna pagoda, ime je dobila po srebrnih tlakovcih. V tempelju lahko vidimo kip zlatega Bude, na katerem je okoli 9500 diamantov, najvecji ima 25 karatov. Najvecja znamenistost v templju pa je smaragdni Buda. Po eni uri in pol ogledovanja sva se odpravila proti Tuol Sleng Genocide Museum-u. Vcasih sola, nato zapor, danes muzej. V muzeju je mogoce videti dokazna gradiva o genocidu, ki ga je izvajala Khmerska oblast med letom 1976-1979. Grozljivo.

Popolde sva se hladila v shoping centru, ki ga je bilo vredno obiskati zaradi razgledne tocke.

To je za danes vse, sibava spat.....

Siem Reap......Temples of Angkor

Danes sva obiskala slavne anticne templje Angkor, ki veljajo za najvecji religiozni objekt na svetu, mnogim veliko bolj poznan kot scena filam Tom Rider. Zgradbe so zelo spektakularne, vendar pri taki temperaturi in vlagi je ogladovanje zelo naporno. Zdrzala sva pribljizno 7ur, do 15h, ogledala sva si manj kot polovico templjev in neprestano naju je pestila zeja, kar so spretno izkoriscali lokalni prodajalci. Med ogledom sva si privoscila tudi kosilo in ze nakupila nekaj spominkov. Po treh dneh Kambodze sva ugotovila, da so domacini zelo vsiljivi, saj ti sledijo in ponujajo stvari na vsakem koraku. Res, da je vse relativno poceni, ampak " only one dollar mister..."se na koncu dneva kar nabere.

Jutri se vracava nazaj v Phnom Penh, ko dobiva vize pa naprej v Vietnam.

P.S. Hvala za cestitke.